Decorated slog ali angleška visoka gotika je arhitekturni slog obdobja okoli 1250 do 1330/50 in ima izraženo skupno težnjo po domišljijsko bogati dekorativnosti. Količina okraskov in okrasja se je dramatično povečala. Približno se ujema z obdobjem Rayonnant v Franciji, ki je vplivalo nanj. To je bilo obdobje naraščajoče blaginje v Angliji, kar se je izrazilo v okrasju gotskih stavb. Skoraj vse značilnosti notranjosti in fasad so bile okrašene.
Zasnova tlorisa in struktura stavbne lupine se bistveno ne spremenijo, želja po okraševanje pa se kaže v dekorativnih obočnih shemah in uvedbi bogatega krogovičja. Slednje ne zapolnjuje samo okenskih zaključkov, temveč se pogosto razraste čez vso okensko površino, prekriva pa tudi stene.
Zgodovinarji včasih ta slog razdelijo na dve obdobji, ki temeljita na prevladujočih motivih oblik.
Prvi, francosko vplivan geometrijski tip, je trajal od približno 1245 ali 1350 do 1315 ali 1360, kjer je ornament običajno temeljil na ravnih črtah, kockah in krogih in se navezuje na žarkasti (rayonnant) slog (Angelski kor stolnice v Lincolnu).
Sledi povsem avtohtoni tip krivuljastega krogovičja (angleško curvilinear style) (od približno 1290 ali 1315 do 1350 ali 1360), ki je uporabljal graciozno ukrivljene organske oblike, grajene na osnovi ukrivljenega šilastega loka.[1] Primer je veliko okno York Minster.
Prizidki v okrašenem slogu so bili pogosto dodani prejšnjim stolnicam. Osupljiv primer najdemo v stolnici Ely; arhitekt Thomas Witney je zgradil osrednji stolp od 1315 do 1322 v decorated slogu. Kmalu zatem je drugi arhitekt, William Joy, dodal ukrivljene loke, da bi okrepil strukturo, in naredil nadaljnje razširitve, da bi pridružil Marijino kapelo koru. V letih 1329–45 je ustvaril izjemen dvojni lok v decorated slogu.
- ↑ Smith 1922, str. ;45–47.